A Slovenci sploh imamo svoje kletvice?

Že nekajkrat se je zgodilo, da je kdo spraševal, kako naj po slovensko izrazi to ali ono tujo kletvico, ki jo lahko slišimo v filmih. A Slovenci sploh imamo ustrezne izraze in fraze, ki bi bile primerne in ustrezne tujim? Odgovor ni preprost, lahko pa zapišemo, da tristo kosmatih ni edina krepka, ki jo lahko zabrusimo.

.

Naštejte nekaj krepkih!

Sledilci na Twitterju so imeli nalogo, naj napišejo kletvice, ki jih uporabljajo v svojem vsakdanu. Hitro se je nabralo kar nekaj sočnih:

aufbiks, ‘bemo, čreva na plot, da bi te bik nabodu, gromska strekula, hudiča, jebelacesta, k vragu, klinc, krščen Matiček, krucifiks, mat’ kurba, matrvola, naj te vrag pocitra, ne me basat, pinju, pisane so rožice, pismu, pišuka, preklet hudič, prekleto, presneto, solit se pejt, strela skrtačena, šment, te bom taku ofrlamuznu, da se boš hudič prec ofrf’lu, zlodja …

.

Vse naše kletvice izhajajo z juga.

To sploh ni res. Bernard Nežmah v svoji knjigi Kletvice in psovke zbira slovenske kletvice in jih sistematično razvršča, raziskuje pa tudi njihov izvor. Sodeč po virih smo imeli svoje izvirne kletvice že pred 16. stoletjem in še pred prihodom vpliva južnoslovanskih jezikov. Značilni za naše bentenje so evfemizmi, močne izraze torej omilimo (Slovenci smo res čuteča bitja). Namesto izvirne Imam te poln k****! rečemo Imam te poln kufer! P****! je prešla v Pismo! in tako dalje. Mirne duše lahko rečemo, da se boste ob branju Nežmahovega strašnega in bogokletnega čtiva tudi od srca nasmejali. Priznajte: če bi vam sosed zarobantil Naj ti ohrovt zgnije!, bi se smejali ali še bolj ujezili?

.

Hočemo jih več, pri priči!

Vsi neučakani in uka žejni kliknite povezavo, ki vas bo popeljala v zbirko Razvezani jezik, zbir žive slovenščine. Obilo zabave vam želim.

.

P. S.: Krvave dile, saj slovenščina je pa res bogat jezik, ali ne?